Živim polno - samokritika

Ste pretirano samokritični? 5 strategij za razvijanje sočutja do samih sebe

Pomislite, ko ste nazadnje naredili nekaj, kar ni šlo po načrtih, kakšne misli so se vam podile po glavi? Ste se kritizirali in obsojali?

Ste pomislili, da vam nič ne gre, da niste dovolj pametni, sposobni? In če bi imel vaš glas v glavi ton in obraz, kako bi izgledal?

Kritičnost do sebe je mogoče ozavestiti in jo omiliti, če že ne povsem odpraviti. Pri tem nam lahko pomagajo vaje za razvijanje sočutja do samih sebe. Slovenci smo pogosto pretirano kritični in navajeni, da se merimo po strogih kriterijih. Kar niti ni presenetljivo. Družbena sporočila in vrednote promovirajo trdo delo, odrekanje in kritičnost kot del poti do uspeha.

Tako le redko pomislimo na to, da bi bili do sebe prijazni ali sočutni in se s sabo pogovarjali tako kot npr. do naših najbližjih.

Raziskave pa kažejo, da nas samo-kritika sabotira in vodi do številnih negativnih posledic. Tako so rezultati raziskav dr. Kristin Neff pokazale, da lahko samo-kritičnost vodi do slabše samopodobe, anksioznosti in depresije.

Če besed, ki jih morda skoraj nezavedno izrekati sebi ob neuspehih, ne bi rekli prijatelji, prijateljici – potem je čas, da jih vržete tudi iz lastnega besednjaka!

SOČUTJE DO SEBE?

Kako naj bi torej izgledalo sočutje do samih sebe? Podobno kot sočutje, ki ga pokažete nekomu, ki vam je blizu, in se znajde v podobni situaciji. Sočutje do sebe je sočutje do sebe v situacijah, ko izkusimo neuspeh, zaznano lastno pomanjkljivost ali trpljenje. Raziskovalka Kristin Neff je opredelila tri ključne komponente – a.) prijaznost do sebe; b.) zavedanje, da so neuspehi del človeške izkušnje ter c.) čuječe obravnavanje lastnih emocij.

KAKO POSTATI BOLJ PRIJAZNI DO SEBE?

Strategije za več sočutja do samih sebe:

1. Pomislite, kako bi oporo nudili nekomu bližnjemu v podobni situaciji.

Ta strategija nam je morda še najbolj blizu. Ko opazite, da ste strogi do sebe, se najprej ustavite. Nato namesto kritike pomislite, kakšen ton glasu, fizično gesto, besede bi uporabili pri bližnjem ali otroku. In jih namenite sebi.

2. Pazite na jezik.

Notranjega monologa se pogosto sploh ne zavedamo. Morda ste se tako navajeni kritizirati, da se tega sploh ne zavedate. Zato velja spremljati, kakšne besede in ton uporabljate in jih zamenjati z bolj prijaznimi.

3. Potolažite se z dotikom.

Nekatere kretnje in dotiki v hipu vplivajo na naše telo in aktivirajo parasimpatični sistem, ki nas pomirja. Z drugimi besedami, dotik vas spravi iz glave in vas poveže s telesom. Misli prek dotika ustavimo, da ne bežijo po ustaljenih (kritičnih) tirnicah. Tako se lahko npr. z eno dlanjo dotaknete druge ali si položite dlan na predel srca.

4. Teden dni sočutja do sebe – dnevniški zapis

Kristin Neff priporoča naslednjo vajo. Teden dni (ali več) poskusite voditi dnevnik, ki v ospredje postavi sočutje do sebe. Tako si ob večerih lahko napišete dogodek v dnevu, zaradi katerega ste se počutili slabo, vas je prizadel ali ko se vam vaše vedenje ni zdelo najboljše.

Najprej zapišite, kako ste se ob tem dogodku počutili. Nato razmislite, kako se ta izkušnja povezuje z izkušnjami drugih. To lahko pomeni, da prepoznate, da je biti nepopoln človeško in da se podobne stvari zgodijo vsakomur. V zadnjem koraku pa nato zapišite, kaj bi rekli nekomu bližnjemu, ki bi ga želeli pomiriti, potolažiti, ko bi vam zaupal podobno zgodbo.

5. Zapomnite si nekaj sočutnih stavkov.

Ko zaznate, da se zaradi nekega dogodka počutite slabo, vam bo koristilo, če imate pripravljenih nekaj stavkov. Tako si lahko npr. rečete:

To je trenutek bolečine.

Bolečina je del življenja.

Sem lahko v tem trenutku do sebe prijazen, prijazna?

Si lahko nudim sočutje, ki ga potrebujem?

6. Razvijajte sočutje z redno vodeno meditacijo.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

2 + 15 =