Stres in izgorelost

STRES IN IZGORELOST – Poskrbite zase! 13 nasvetov

V sodobni družbi sta delo in storilnost nadvse cenjeni vrednoti – ne kaže, da bi se slednje v naslednjih letih kaj bistveno spremenilo. Pri poučevanju relaksacijskih tehnik in čuječnosti se vedno znova srečujem s pomenom stika s samim sabo. Dovoljenjem, da zadihamo. Pri tem nam je delo lahko seveda v užitek, a kaj se zgodi, ko ni več tako in se nakopiči stres?

Pri obvladovanju negotovega sveta se zadnje čase v povezavi s stresom izpostavlja pojav izgorelosti. Mednarodni urad za delo ugotavlja, da postajata izgorelost in depresija ključni bolezni 21. stoletja. Izgorevanje je največkrat posledica dolgotrajnih psiholoških okoliščin, ki jih doživlja oseba bodisi v karieri bodisi zasebno.

Najpogosteje doleti najbolj prizadevne ljudi, a obenem gre za vrednotenje lastne vrednosti glede na dosežke. Tisti, ki na prvo mesto postavljajo pričakovanje in potrebe drugih ter odrivajo svoje oziroma so do sebe zelo zahtevni, so pravi »kandidati/-ke« za izgorelost.

Te lastnosti so skoraj praviloma privzgojene, ko starši otrokom že od malega vcepljajo miselnost, da štejeta le delo in požrtvovalnost. In tako se takšen otrok, ko odraste, prav tako trudi pridobiti priznanje, ki je pogojeno, kot je bila pogojena nekoč ljubezen staršev.

Stanje dobrega počutja in polnih energetskih rezerv imenujemo čilost. Ko porabimo del energije (telesne, kognitivne, čustvene idr.), nastopi stanje utrujenosti. Nakopičeno utrujenost, posledico pomanjkanja počitka in okrevanja po naporu, imenujemo preutrujenost. Odločitev, kako bomo ravnali v takem stanju, je lahko hkrati tudi izbira med zdravjem in boleznijo. Če opozorilna znamenja svojega organizma o preutrujenosti spregledamo in še povečamo svojo aktivnost, morda storilnost še nekaj časa vzdržujemo, a nevarno izčrpavamo svoje energetske zaloge.

Adrenalni zlomi so resnični in zajemajo širok nabor simptomov ter se kažejo tako na fiziološki kot psihološki ravni. Zlomi se zgodijo, kadar je presežena sposobnost telesa za soočanje s prejetim stresom. Telo doseže svojo maksimalno sposobnost, da uravnava zapletenost preživetja, fizično in emocionalno. Adrenalni zlom je način telesa, da varčuje z energijo tako, da zmanjša notranje telesne funkcije. Telo zahteva povratek v nizko energijsko stanje, stanje osnovnega preživetja. Mnogi popolnoma obležijo, če je zlom resen.

Simptomi izgorelosti so zelo široki in različni. Vključujejo utrujenost, nespečnost, tesnobnost, nizek krvni pritisk, bolečine v mišicah, alergije na hrano, izgubo libida, nizko telesno temperaturo, malo energije, nepravilnosti menstrualnega ciklusa, PMS, šibkost, srčne palpitacije, željo po soli in hipoglikemijo. Posamezniki imajo lahko kakršnokoli kombinacijo in intenzivnost naštetih simptomov. Na splošno drži, da je pri lažji obliki manj simptomov.

Izgorelost poteka v 4 fazah, pri čemer v prvi še ni očitnih simptomov, v drugi so mili in pomaga lahko že sprememba življenjskega stila, zdrava hrana in počitek. Tretja faza je medtem že resnejša, spremljajo jo depresivni občutki, nemotiviranost in spodbudi večino ljudi k ukrepanju zaradi izčrpanosti. Če se stanje nadaljuje, pride do multiplega neravnovesja endokrinih osi. V tej fazi so udeleženi hkrati vsi organi, katerih delovanje regulirajo hormoni in veča se nevarnost odpovedi nadledvičnih žlez. V primeru adrenalnega zloma je telo v najnižjem fiziološkem stanju z namenom, da varčuje z energijo in preživi in pogosto je potrebna hospitalizacija.

Nekaj nasvetov, kako poskrbeti zase in se izogniti izgorelosti?

1. Naučite se vsaj ene relaksacijske tehnike in jo redno vadite, saj z njimi umirimo telo; s pomočjo relaksacijskih tehnik umirimo aktivnost simpatičnega živčnega sistema.

2. Poskrbite za redno telesno aktivnost– sproščanje endorfinov, ki pomirjajo.

3. Dovolj spanja.

4. Poskusite biti čim bolj fleksibilni, pripravljeni za spremembe. Pri tem je nujno vedno znova razmišljati o lastnih prioritetah.

5. Upočasnite tempo in načrtujte – neprestano sproščanje adrenalina pod stresom vodi najmanj v (pre)utrujenost.

6. Naučite se obvladovati in izražati jezo na čim bolj konstruktiven način.

7. Poslušajte se, vzemite si čas za razmislek o vsakodnevnih težavah sproti.

8. Bodite empatični, a postavite mejo med svojimi težavami in težavami drugih Omejite svoje zadolžitve na tisto, kar je res nujno, znebite se nepotrebnega in se naučite reči ne na prijazen, a odločen način.

10. Postavljajte si uresničljive cilje – tudi trmasto vztrajanje pri preveč ambiciozno zastavljenih, nerealnih ciljih lahko vodi do izgorevanja.

11. Da bi se izognili občutku nemoči, lahko nadzor nad stresom ali znaki izgorevanja prevzamete že z manjšimi koraki in preprostimi strategijami spoprijemanja.

12. Če nekega področja, ki vam v življenju povzroča same težave, ne uspete razrešiti, to sprejmite in svojo energijo ter pozornost usmerite na področje, ki je za vas bolj nagrajujoče.

13. Prepoznajte svoje potrebe in si vzemite čas zanje.